| Inforamcija o dokumentu | ||
| Avtor(i): | Franc Perko, Aleksander Golob | |
| Navajanje: | Perko, F. (2004): Gozd in gozdarstvo Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: Zavod za gozdove Slovenije. ISBN 961-6142-11-9 | |
| Online version: | Status: 05.12.2006 | |
| Uredništvo: | WSL, CH | |
| Jezik: |
Print view
deutsch
english
français
slovenian
|
|
Gozdovi Slovenije
|
|
|
Gozdovi
pokrivajo 58% ozemlja Slovenije. Foto: Robert Brus |
|
|
|
Hrast
puhavec (Quercus pubescens) ob jadranski obali (levo) in zelo stara lipa na
Turjaku (desno). Foto: Robert Brus |
|
|
|
Gorske
gozdove (levo) in bukove pragozdove (desno) je mogoče tudi najti v Sloveniji. Foto: Robert Brus / Aleksander Golob |
Gozd pokriva več kot polovico slovenskega ozemlja, drevesa pa so precej na gosto posejana tudi med polji, travniki in v naseljih. Kljub veliki gospodarski izrabi gozdov, ki je bila poudarjena v minulih stoletjih v tem delu srednje Evrope, nam je v veliki meri uspelo ohraniti prvobitne gozdne združbe in populacije domorodnega drevja ter z njimi povezane številne druge rastlinske in živalske vrste.
Gozdarstvo se še bolj kot v preteklosti sooča s številnimi zahtevami, zaradi česar postaja trajnostno gospodarjenje z gozdovi vse bolj zahtevno. Les kot pomemben obnovljiv naravni vir se žal vedno pogosteje nadomešča z drugimi, okoljsko bolj vprašljivimi snovmi, zaradi česar se manjša njegova tržna vrednost. Pojavljajo se celo pobude, da bi zaradi naravovarstvenih razlogov popolnoma opustili gospodarjenje z gozdovi. Naše sonaravno, večnamensko in z načeli varstva okolja ter naravnih vrednot usklajeno gospodarjenje z gozdovi lahko v kar največji meri izpolni vsa pričakovanja sodobnega časa.
Slovenski gozdovi so pretežno v lasti kmetov. Zlasti v hribovskih predelih so pomemben vir dohodka na kmetijah in marsikje odločilno prispevajo k ohranitvi poseljenosti podeželja. Za večino slovenskih lastnikov gozdov je značilno, da imajo zelo majhne posesti, kar otežuje potrebno specializacijo za opravljanje gozdarskih del in za trženje gozdnih proizvodov ter drugih učinkov, ki so povezani z gozdovi. Povezovanje lastnikov gozdov v ustrezna združenja in krepitev njihovih znanj glede gozdov in gozdnega dela so zato prednostne naloge, ki jih bomo morali opraviti v slovenskem gozdarstvu v prihodnje.
Slovenija je z gozdom bogata država
Gozdovi bi bili lahko slovenski simbol; pokrivajo več kot polovico slovenske pokrajine in so njena bistvena prvina. S 57,7% smo četrta najbolj gozdnata država Evrope. Od skupne površine Slovenije, ki znaša 2.025.469 ha, gozdovi zavzemajo 1.169.196 ha in so razporejeni tako, da prevladujejo kar v treh četrtinah slovenskih krajin. Velika gozdnatost je po svoje razumljiva, saj je Slovenija hribovita država - nad 600 metrov nadmorske višine je več kot tretjina njene površine, od tega je kar dve tretjini gozda. Kar v polovici Slovenije so nagibi večji kot 20%, na dobri petini pavečji kot 35%. Kar 3/4 površin z nagibi več kot 20% pokrivajo gozdovi, na površinah z nagibi več kot 35% pa je gozdnatost kar 90-odstotna. Gozd se je ohranil predvsem v višjih in bolj strmih legah, ki so za kmetijsko pridelavo manj primerne, tam pa je njegov varovalni pomen še toliko večji.
Zaščitna vloga gozda se v danih geoloških, podnebnih in hidroloških razmerah Slovenije kaže v varstvu naselij, tehnične infrastrukture in kmetijskih zemljišč pred naravnimi stihijami. Sedanje razmere, ki omogočajo rabo zemljišč za razmeroma stabilno kmetijsko proizvodnjo, je v Sloveniji mogoče ohraniti le s pomočjo določene relativno velike stopnje gozdnatosti.
Gozdovi so za Slovenijo, ki nima veliko drugih naravnih virov, tudi gospodarsko zelo pomembni.
| Tab. 1 - Spreminjanje površine gozdov v Sloveniji v obdobju 1975 - 2005 | ||
|
Leto |
Gozdna površina (000 ha) |
Gozdnatost (%)
|
| 1875 |
737 |
36 |
| 1947 |
879 |
43 |
| 1961 |
961 |
48 |
| 1970 |
1026 |
51 |
| 1980 |
1045 |
52 |
| 1990 |
1077 |
53 |
| 2000 |
1134 |
56 |
| 2001 |
1143 |
56 |
| 2002 |
1150 |
57 |
| 2003 |
1158 |
57 |
| 2004 |
1164 |
57 |
| 2005 |
1169 |
58 |
|
|
Rastiščne razmere in ohranjenost ter pestrost gozdov
Za Slovenijo je značilna zelo velika naravna pestrost, ki je posledica raznolikih geoloških razmer, razgibanega reliefa in dejstva, da se tod srečujejo celinsko, alpsko in sredozemsko podnebje. Slovenija je zaradi geografske lege in zelo razgibanega reliefa razpeta med vplive Sredozemskega morja, Alp in Panonske nižine. Zaradi pestrih podnebnih razmer imamo na razmeroma majhnem ozemlju v naših gozdovih tako raznoliko vegetacijsko sestavo.
Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih (44%) in jelovo-bukovih (15%) ter bukovo-hrastovih rastišč (11%), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Glede na lesno proizvodnjo so revnejša rastišča termofilnih listavcev ter borov, ki zavzemajo le okrog 12% slovenske gozdne površine.
Po naravi precej več listavcev
V Sloveniji ima areal svoje naravne razširjenosti 71 drevesnih vrst, od tega le deset (10) iglavcev in enainšestdeset (61) listavcev. Goratost Slovenije, težka prehodnost kraškega sveta in zato velik delež težko dostopnih gozdov so poglavitni vzroki, da je na prostoru Slovenije v preteklosti človek vplival na gozd manj usodno kot v večini srednjeevropskih držav. Zato so gozdovi razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in strukturiranost (vertikalno in horizontalno) sestojev. Bolj spremenjenih (zasmrečenih) gozdov je le okrog 15%. Kljub temu dejanska drevesna sestava v precejšnji meri odstopa od potencialne vegetacije. Medtem ko je dejansko razmerje med iglavci in listavci (2000) 48:52, pa je potencialno razmerje, ki bi ustrezalo rastiščnim razmeram, 20:80.
Zgodovino naših gozdov je v dobri meri oblikovalo požigalništvo. V prvem obdobju kolonizacije so s požigalništvom in kopaštvom izkrčili gozdove v ravninskem in gričevnatem svetu. Ta zemljišča so še vedno osnova poljedelstva. V sedanjih, pretežno gozdnatih predelih pa je pustila močne sledove zadnja kolonizacija med 12. in 15. stoletjem.
Precejšen odklon dejanskega deleža smreke v primerjavi s potencialnim je predvsem posledica sajenja smreke v bolj oddaljeni preteklosti (po vzoru nemške šole gospodarjenja z gozdovi), zlasti na Štajerskem in Koroškem. Smreka je bila v veliki meri vnesena na rastišča listavcev, zlasti bukve. Predvsem v 18. in 19. stoletju se je zaradi obsežnih sečenj in hkratnega sajenja smreke zelo spremenila vrstna sestava slovenskih gozdov. Nanjo je vplivalo tudi dvestoletno obdobje steljarjenja, ko so se v bližini naselij in v kmetijski krajini poslabšale talne razmere v gozdovih in so se zato uveljavile manj zahtevne drevesne vrste (smreka in bor).
Bor je postal značilna drevesna vrsta tudi na slovenskem Krasu, kjer so ga začeli saditi v drugi polovici 19. stoletja, da bi omilili vpliv močne burje in ozelenili golo skalnato kraško krajino. Razkorak dejanskega in potencialnega deleža bora je torej posledica sajenja črnega bora in njegovega nadaljnjega razširjanja s semenitvijo na Krasu, ki je bil pred stoletjem še gol.
Dom za medveda, volka in risa
Izredna pestrost rastišč in raznolikost življenjskih združb, nastalih na njih v tisočletnem razvoju, je na razmeroma skromni razsežnosti slovenskega ozemlja ustvarila množico raznovrstnih ekosistemov. Tako so tod našle svoj življenjski prostor številne živalske vrste. V gozdu živi zlasti velik delež dvoživk in sesalcev.
| Tab. 2 - Pregled rastlinskih in živalskih vrst, vezanih na gozd, njihovo število in ogroženost | ||||
|
Ogrožene vrste, vezane na gozd |
Vrste, vezane na gozd | Vse ogrožene vrste |
Vse vrste v Sloveniji |
|
|
Rastline |
47 | 950 | 330 | 3000 |
| Dvoživke | 11 | 17 | 18 | 19 |
|
Plazilci |
10 | 10 | 20 | 20 |
|
Ptice |
46 | 95 | 116 | 365 |
|
Sesalci |
25 | 70 | 29 | 79 |
|
|
|
Navadni ris (Lynx lynx) / Rjavi medved (Ursus arctos) Foto: Hrvoje Oršanič |
Kot zanimivost navajamo le nekaj naših posebnosti. Ohranjeni gozdovi so prav gotovo pripomogli, da Slovenija sodi med tistih nekaj evropskih držav, kjer v naravi še vedno srečamo vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa.
Slovenija leži na severozahodnem robu strnjenega območja dinarske populacije rjavega medveda, hkrati pa je skupaj z Gorskim Kotarjem v sosednji Hrvaški tudi zahodni del naravnega areala te vrste v srednji Evropi. Kljub vsesplošnemu preganjanju velikih zveri, ki je bilo značilno za Evropo zlasti v drugi polovici 19. stoletja in pozneje, je na ozemlju Slovenije prvi dobil domovinsko pravico in naklonjenost ljudi medved. Že okoli leta 1889 je znano prvo njegovo varstvo na še vedno osrednjem medvedjem območju Kočevske in Notranjske.
Ris tega ni bil deležen, zato je bil iztrebljen in leta 1973 je bil na Kočevskem ponovno naseljen. Že prvo leto so bili v okoliških gozdovih skoteni prvi mladiči in risi so se kmalu začeli širiti. Do leta 1995 naselili precejšen del Slovenije, se proti jugu in vzhodu razširil v sosednjo Hrvaško in od tam celo v Bosno in Hercegovino. Na severozahodu je ris prodrl v Italijo in Avstrijo.
Zanimiva je tudi usoda volka na zdajšnjem ozemlju Slovenije. Podobno kot za rjavega medveda in risa so bile v 18. stoletju razpisane visoke nagrade za njegovo pokončevanje. V Sloveniji so bile nagrade za ubite volkove ukinjene šele leta 1973. Le izredna vitalnost, naravna inteligentnost ter življenje na velikih gozdnih območjih, ki se iz Notranjske in Kočevske širijo naprej na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, so tej vrsti v Sloveniji pomagali preživeti.
Stik
-
Gozdarski institut Slovenije
Večna pot 2
SI-1000 Ljubljana
Tel. +386 1 200 78 31
- How do you like this contribution?
| very interesting interesting not so interesting uninteresting |
Average rating of this contribution:
31 rating(s)
|