| Inforamcija o dokumentu | ||
| Avtor(ji): | Gal Kušar, Milan Hočevar | |
| Original article: | Kušar, G.; Hočevar, M. (2005): Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid - "nov" vir informaciji o gozdu = Austro-Hungarian military map made under the Emperor Joseph II - a "new" information source about the forest. Gozd. vestn., 2005, letn. 63, št. 10, str. 419-429, ilustr. | |
| Online version: | Status: 16.04.2007 | |
| Uredniška pisarna: | WSL, CH | |
| Jezik: |
Ogled tiskanja
english
slovenian
|
|
Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid - "nov" vir informaciji o gozdu
|
|
|
Detajl izbora oslonilnih točk (rdeče) primer
Voklo: zgoraj JVZ, spodaj barvna DTK25, vir: državna topografska karta merila
1: 25.000, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995. Klikni sliko za povečanje. |
==> More images of maps (PDF, 1.5 MB)
Avtorja prikazujeta uporabo jožefinskih (avstroogrskih) vojaških zemljevidov (JVZ) kot nov vir informacij o gozdu. Uporabita sekcijo 160-Kranj. Analizirata spremembe med obdobjem 1763-1787 in 1995-1999.
Ker so JVZ izdelani namensko za vojaško uporabo je razumljivo, da so strateške točke (gradovi, cerkve na hribih, naselja, mostovi in križišča) bolj zanesljivo prikazana na karti, kot pa vojaško manj pomembne zadeve, ki so že na osnovni karti lahko napačno prikazane. Kljub vsemu pa je ekipa 22 armadnih zemljemercev in maperjev, skupaj s pomočnik, s presenetljivo skromnim orodjem, v treh letih premerila in kartirala ozemlje današnje Slovenije in s tem opravila še za današnje čase izjemno delo.
Vojaški zemljevidi predstavljajo zanimiv vir tudi zato, ker so nastali pred marčno revolucijo leta 1848 in zemljiško odvezo leta 1853. Ta dva dogodka sta povzročila velike spremembe v prostoru, saj sta zelo močno posegla in spremenila lastniška razmerja ter prostorski red, ki se je ohranjal še iz zgodnjega srednjega veka. Prikazuje medsebojna razmerja zemljiških kategorij, ki so rezultat razvoja poljedelskega sistema v danih geografskih možnostih (BLAZNIK et al 1970).
Oslonilnih točk ni bilo težko najti, saj so na JVZ dobro označene cerkve, gradovi in križišča. Natančnost geometrično korigiranega JVZ, ki znaša med 40 in 80 metrov je zadovoljiva za ugotavljanje površin, ne zadošča pa za natančno lokacijsko prekrivanje. Natančnost bi lahko izboljšati z izborom večjega števila oslonilnih točk, vendar originalnih napak JVZ s tem ne bi mogli odpravit.
Korošec (1993) omenja poleg projekcijske napake, ki je posledica neupoštevanja meridianske konvergence in uporabe enotne pravokotniške mreže sekcij za celo območje monarhije, tudi risanje reliefa z uporabo veliko domišljije in neupoštevanje višin terena. To v višinsko razgibani slovenski pokrajini lahko povzroči velike napake. Zemljevide bi bilo zato potrebno preveriti tudi na področjih, kjer ni možnosti velikega izbora dobrih oslonilnih točk in na terenu z bolj razgibanim reliefom.
Ob uporabi JVZ v gozdarski praksi bomo morda presenečeno ugotovili, da je gozd, za katerega smo na podlagi naravnega izgleda mislili, da je tam že odnekdaj, na tem prostoru šele pred ne več kot 250 leti zamenjal polje žita ali koruze. Spoznali bomo, kako hitro narava lahko vzame nazaj in povrne v prejšnje stanje nekaj, kar si je človek pred časom od nje izposodil.
Links
Stik
- Gal Kušar
Gozdarski inštitut Slovenije
Večna pot 2
SI-1000 Ljubljana
e-mail: gal.kusar @ gozdis.si
- Kako vam je všeč ta prispevek?
| zelo zanimivo zanimiv ni tako zanimivo nezanimivo |
Povprečna ocena tega prispevka:
15 ocena
|